Informacije in rezervacija vstopnic - 051/ 61 41 41

Opera
Giuseppe Verdi
NABUCCO
Opera v štirih dejanjih - s slovenskimi nadnapisi

6 

Lokacija
Poletno gledališče Studenec
Pričetek
sobota, 24. junij 2017, ob 21. uri
Cena vstopnice
23 €
Rezervacija
Rezervacija vstopnice

6 01 6 02 6 03 6 04 6 05

 


Opera Nabucco je pri našem občinstvu izredno znana in priljubljena predvsem zaradi znanega zbora Splavaj, misel. Pri nas je bila prvič uprizorjena šele leta 1959.
Verdijevo legendarno mladostniško delo je že kmalu po prvi uprizoritvi leta 1842 v Milanu začelo svoj zmagoviti pohod po svetu. Uspeh te opere temelji na ekspresivnih recitativih, ki se iztekajo v spevne arije in ansamble, in slovesnih zborih. Libretista Solero je navdihnila starozavezna biblijska zgodba, nastala po Danielovi knjigi Stare zaveze, ki govori o asirskem voditelju Nabukadnezarju in njegovem boju proti Izraelcem. Rivalstvo med Nabuccovima hčerama Feneno in spletkarsko Abigaillo, ki se borita za ljubezen izraelskega voditelja Izmaela, pa zgodbo še dodatno zaplete.
Giuseppe Verdi (1813–1901) ni bil le velik umetnik in glasbeni genij, temveč tudi simbol združujoče se nacije. Vendar pa so bila potrebna leta trdega dela, v katerih si je skladatelj gradil svoj osebni slog in ko vsaka nova opera še nikakor ni pomenila novega uspeha. Tako je bila 9. marca 1842 uprizorjena zmagoslavna premiera Nabucca v milanski Scali. Za Verdija se je začelo obdobje, ki ga je pozneje imenoval “galjotska leta” – v letih od 1842 do 1851 je napisal kar štirinajst oper. Po operi Ernani, ki je doživela premiero v gledališču La Fenice v Benetkah (1844), so ga, denimo, slavili tudi kot narodnega junaka.


Vsebina


Prvo dejanje

» /…/ Tako govori Gospod: Glej, to mesto dam v roke babilonskemu kralju, da ga zavzame.« Jeremija 32, 3*

V Jeruzalemu, v Salomonovem templju, so zbrani hebrejski možje in žene. S ponižno molitvijo prosijo boga Jehovo, naj jih zaščiti pred asirskim kraljem, sovražnikom Judov, ki jih je napadel s svojo vojsko in jim grozi z uničenjem mesta in templja. Véliki duhoven Zaharija pripelje ujetnico Feneno, hčerko asirskega kralja Nabucca. Fenena je po njegovih besedah poroštvo, da se bodo Asirci v zameno za njeno svobodo umaknili. Duhoven z molitvijo h Gospodu vliva upanje ubogemu ljudstvu, Izmael, nečak jeruzalemskega kralja, pa svari pred neustavljivo in silno vojsko. Zaharija zaupa jetnico Izmaelu in z velikimi besedami napove poraz krvolokov, nato pa se skupaj z ljudstvom umakne.
Izmael nagovori Feneno, ki ga je rešila pred maščevanjem svoje ljubosumne sestre Abigaille in skupaj z njim pribežala v Jeruzalem. Dekletu v teh dneh krvi in boja ni kaj dosti za ljubezen. Izmaelu se zdi še lepša kot takrat, ko je prišel v Babilon za hebrejskega poslanika. Zdaj jo želi osvoboditi, a ga dekle svari, da bo s tem prelomil zvestobo domovini. Ko se nameni pomagati Feneni v prostost, vdre v tempelj Abigailla v spremstvu babilonskih vojakov. Zaljubljencema grozi s smrtjo. Že v naslednjem hipu pa Izmaelu ponuja svojo ljubezen in ga izsiljuje – če jo bo ljubil, bo njega in njegovo ljudstvo ubranila gorja –, vendar jo on ponovno zavrne.
Tedaj pribežijo v tempelj hebrejske ženske, ki iščejo zaščito pred krvavim sovražnikovim mečem. Leviti poročajo, da se njihova vojska zaman bori za tempelj. In zares vanj vdrejo babilonski bojevniki s svojim kraljem Nabuccom na čelu.
Duhoven je razjarjen nad Nabuccovim nespoštljivim vpadom v božji hram, zato pograbi Feneno in mu zagrozi, da jo bo ubil, če jim tiran ne bo zagotovil prostosti. To še bolj razsrdi Nabucca, ki Hebrejcem preti, da jih bo pokončal v potokih krvi. Fenena ga roti, naj se jih usmili, saj jo drugače čaka smrt. Izmael se skupaj z ljubljenim dekletom obrača k bogu po pomoč, Abigailla pa želi, da bi tisti, ki ji srce razdvaja v maščevanju, še isti dan padel v žalostno smrt. Nabucco jih želi spraviti na kolena in se norčuje iz hebrejskega boga, ker ubogemu ljudstvu ni bil v pomoč. Zaharija dvigne bodalo nad Feneno, toda Izmael velikemu duhovnu iztrga orožje in se zanjo postavi v bran. Nabucco zdaj izlije ves svoj bes ter ukaže brez usmiljenja uničiti mesto in tempelj, ljudstvo pa pognati po svetu. Abigailla uvidi, da je njena ljubezen izgubljena, Fenena pa se zave, da je Izmael zaradi nje izdal svoje ljudstvo. Moral bo nositi breme svojega greha, saj ga tudi Zaharija prekolne.


Drugo dejanje

»Glej, vihar Gospodov, njegov srd prihrumi, vrtinčast vihar prišumi nad glavo hudobnih.« Jeremija 30, 23*

V Nabuccovi palači je véliki Baalov svečenik Abigailli izročil listino, v kateri je zapisano, da ji po žilah teče suženjska kri, Fenena pa je zakonita prestolonaslednica. V obupu se Abigailla želi maščevati sestri, očetu in celemu kraljestvu. V tem jo svečenik podpre, pove pa ji tudi, da je Fenena osvobodila Hebrejce in da ti grozijo z uporom. Abigaillini privrženci so razširili govorico, da je bil kralj v boju ubit, in zdaj jo asirsko ljudstvo hoče za kraljico, da bi rešila asirsko zemljo. Duhoven jo bodri, Abigailla pa brez oklevanja sprejme novo nalogo – postala bo kraljica in pred njenim prestolom jo bodo mnogi kralji prosili za čast, njo – bedno sužnjo. Véliki svečenik ji priseže zvestobo.
Zaharija zbere Hebrejce k molitvi in razglasi čudež – Fenena je sklenila prestopiti v hebrejsko vero. Izmael prosi levite za milost, a ga ti ne uslišijo, kajti preklel ga je sam bog, in njihovega usmiljenja ne bo dočakal. Najhujše prepreči Ana, ki jim pove, da je Izmael tisti, ki je rešil Feneno. Razburjeni Abdallo prinese novico o kraljevi smrti in o narodu, ki se dviguje v upor, zahteva Abigaillo za kraljico in obsodbo vseh Judov. Fenena se že odloči, da v tem primeru tu nima več kaj iskati, ko se pojavita Abigailla in véliki Baalov svečenik. Abigailla želi sestri vzeti krono, a se ji Fenena upre. Nenadoma se prikaže Nabucco. Fenena mu presenečena izroči krono, ki si jo sam posadi na glavo. Zdaj prav nič več razsodni Nabucco grozi Babiloncem, da bo odstavil njihovega boga, saj naj bi judovski že tako ali tako padel, ko ga je premagal. Nato ustoliči samega sebe. Zaharija ga prekolne, toda Nabucco ga sklene umoriti, prav tako pa ves njegov narod. Tedaj udari vanj strela z jasnega neba in mu z glave zbije krono. Prestrašen in pohabljen prosi Feneno za pomoč. Abigailla priseže na slavo asirskega rodu.


Odmor


Tretje dejanje

“Zato bodo puščavske živali in šakali živeli v Babilonu in noji bodo prebivali v njem …« Jeremija 50, 39*

Abigailla je ob pomoči svečenikov zasedla očetov prestol in pred njenimi nogami se zvrstijo njeni častilci. Véliki svečenik zahteva, naj pobije ujete Hebrejce, pa tudi sestro Feneno, ki je izdala svojega boga. Nabucco je hudo bolan in ne razume, kaj se pravzaprav dogaja. Abigailla mu razloži, da je narod med njegovo odsotnostjo terjal smrt vseh Judov in da je sama varovala zanj njegovo mesto. Z zvijačo ponovno vzpodbudi njegovo sovraštvo in Nabucco brez oklevanja podpiše smrtno obsodbo. Tedaj se spomni, da je na seznamu tudi njegova hči Fenena, opsuje Abigaillo s sužnjo, toda ta pred njim raztrga listino o svojem rodu. Nabucco se zave, da storjenega ne bo moč popraviti. Ko zasliši glasove Judov, ki odhajajo v smrt, pokliče na pomoč straže. Toda za Abigaillo je odslej le še njen jetnik. Četudi jo roti, naj se usmili sestre, ga ta ne usliši in ga pošlje v ječo.
Hebrejci ob bregu Evfrata objokujejo svojo usodo in izgubljeno domovino. Zaharija tedaj oznani svojo prerokbo: njihova sramotna veriga bo strta in od prevzvišenega Babilona bo ostal le še prah. Prerokba o osvoboditvi vlije beguncem novo upanje.

Četrto dejanje

»/…/ Bel je osramočen, /…/ njegovi mališki kipi razbiti.« Jeremija 50, 2*

Nabucco se počasi prebuja iz morastih sanj, v katerih so ga preganjale podobe vojskovanj. V zmedenosti ne ve, da je ujetnik. Ko ugleda Feneno, je sprva srečen in ponosen, saj misli, da gre mimo v spremstvu njegovih vojakov. Šele ko uvidi, da ima hčerka zvezane roke, spozna svojo zmoto in se zave, da jo peljejo na morišče. V obupu se s prošnjo obrne k judovskemu bogu – če ga bo uslišal, bo spet pozidal tempelj in odslej častil le še njega. Spet se mu povrne moč in popolnoma razsoden razbija po vratih sobane, v katero je zaprt. Na čelu peščice vojakov in zvestega Abdalla se kot kralj odpravi rešit hčerko.
Na morišču se Zaharija in Fenena skupaj s pregnanimi Judi že poslavljata od življenja, ko na zlovešči kraj prihiti Nabucco z vojaki, ukaže končati krvavi obred in uničiti simbol asirskega boga Baala. Nabucco zdaj prizna hebrejskega boga Jehovo, ki mu je vrnil izgubljeno moč, in judovskemu ljudstvu vrne svobodo, nato pa zavlada vsem. Približa se Abigailla in prizna svoj greh ter strta prosi odpuščanja. V obupu si vzame življenje.

*Sveto pismo Stare in Nove zaveze, Svetopisemska družba Slovenija, Ljubljana 2008

na vrh